PLETERŠNIKOVA DOMAČIJA – MUZEJSKA ZBIRKA

Pleteršnikova domačija se nahaja v Pišecah, zelo pomembna je zaradi Pleteršnikove spominske zbirke. V hiši se je leta 1840 rodil in leta 1923 umrl slovenski jezikoslovec, avtor Slovensko-nemškega slovarja, Maks Pleteršnik.

V letih 1993 in 1994 je bila domačija temeljito obnovljena in preurejena v muzej. Danes so tri sobe v hiši opremljene s pohištvom in osebnimi predmeti Maksa Pleteršnika in njegovimi knjigami. V prvi sobi se z originali obiskovalcem nazorno predstavi nastajanje Pleteršnikovega slovarja. Vse je iz njegovega časa, vidite lahko še zanimivi naslednji dve izdaji (1957 in 2006), kar doživijo le redki slovarji. V drugi sobi so na ogled predmeti iz njegove delovne sobe (pisarne), na stenskih panojih pa faksimile njegovih slovarskih in ostalih del (originali se hranijo v NUK Ljubljana), v tretji sobici je pristno urejen njegov počivalni kotiček. V kleti pod bivalnimi prostori (danes muzejem) si obiskovalci lahko ogledajo staro vinogradniško klet in izberejo gradiva o Pleteršniku oz. turistične spominke.

Dvorišče krasi kamniti steber z njegovim reliefom. Pleteršnikova domačija je uvrščena v zbirko slovenskih muzejev. Obnovljena Pleteršnikova domačija vse bolj postaja središče vaškega kulturnega življenja, same Pišece pa z rednimi Pleteršnikovimi simpoziji leksikografsko središče Slovenije. Med zdomci je zelo priljubljen projekt Moja hiša je tvoj dom.

Domačija je v celoti razglašena za kulturni spomenik.

MAKS PLETERŠNIK

Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra 1840 v Pišecah. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je obiskoval Gimnazijo v Celju, na Dunaju študiral klasično jezikoslovje in slavistiko. Bil je marljiv študent in vedno med najboljšimi. Po končanem šolanju je bil nastavljen 12. oktobra 1863 kot gimnazijski suplent v Mariboru in 30. septembra 1864 v Celju. 3. julija 1865 je začel službovati v Kranju, a že 11. septembra je prišel drugi odlok, s katerim je bil imenovan na novo ustanovljeno mesto za slovenščino na gimnazijo v Gorici, od koder je bil premeščen 24. julija 1867 v Trst; 11. julija 1871 je bil premeščen na lastno prošnjo na gimnazijo v Ljubljano, na kateri je ostal vse do svoje upokojitve, 4. avgusta 1900. Bil je zelo cenjen in spoštovan med študenti. Ob upokojitvi je bil odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Udeležil se je tudi velikega romanja k papežu v Rim. Vselej je rad zahajal v Pišece. Po upokojitvi se je tu mudil pogosteje; lepo je uredil rojstno hišo in s svojo služinčadjo vzorno obdeloval posestvo. Dobro leto pred smrtjo se je za stalno preselil v svoj ljubi rodni kraj. Pišeškim rojakom je dajal zgled lepega krščanskega življenja. Vsako nedeljo je častitljivi profesor prihajal k maši in s cerkvenim zborom pel na koru farne cerkve sv. Mihaela. Umrl je 13. septembra 1923. Ob njegovem slovesnem pogrebu, 15. septembra 1923, se je na farnem pokopališču zbrala velika množica ljudi, ki so učenega in skromnega profesorja nadvse cenili. Ob desetletnici smrti mu je Slovenska matica na rojstni hiši odkrila spominsko ploščo, danes pa se po njem imenuje osnovna šola v Pišecah. V zgodovino slovenskih jezikoslovcev se je zapisal zlasti kot tvorec prvega Slovensko-nemškega slovarja, katerega prvi del je izšel leta 1894, drugi del pa takoj na začetku 1895. Izdajo slovarja je financiral ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, zato so ta slovar v preteklosti radi imenovali tudi Wolfov slovar. Maks Pleteršnik se je v Pišecah rodil, odšel v svet študirat in službovat, nato pa se vrnil umret. Na njegovem nagrobniku na pišeškem pokopališču piše: "Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika!"